FILMSKO UMETNOST JE MOGOČE REŠITI: GORICA BO OBVAROVALA SVOJE KINEMATOGRAFE

Filmsko umetnost je mogoče rešiti: Gorica bo obvarovala svoje kinematografe

Združenje Palazzo del Cinema – Hiša Filma je ob finančni podpori Dežele Furlanije - Julijske krajine ter koordinaciji Občine Gorica in medregijske zveze AGIS odkupilo kinematograf Kinemax, edini kino, ki še obratuje v mestu. Namen pobude je zaščita kinematografskega sektorja za zagotovitev prihodnosti ene najpomembnejših kulturnih dediščin v goriški pokrajini. Občina Gorica skupaj z združenjem AGIS vstopa med člane združenja Palazzo del Cinema – Hiša Filma, ki se pripravlja na preoblikovanje v fundacijo v pričakovanju leta 2025, ko bosta Nova Gorica in Gorica prva čezmejna evropska prestolnica kulture.

Pobuda, ki bo nedvomno utrla pot številnim drugim, je prvič združila javne ustanove, združenja iz sektorja in zasebna podjetja s skupnim ciljem: preprečiti propad kinematografije na krajevni ravni. Dežela Furlanija - Julijska krajina, Občina Gorica, medregijska zveza Agis (ki povezuje Furlanijo - Julijsko krajino, Trentinsko - Zgornje Poadižje in Benečijo) in družba Transmedia s.r.l. so združile moči, da bi rešile goriške dvorane Kinemax – edine, ki še obratujejo v mestu in so jih močno prizadele razmere med pandemijo in po pandemiji, ki so, kot je znano, povzročile krizo v vsem filmskem sektorju.

Da bi zaščitili eno najpomembnejših kulturnih dediščin goriške pokrajine, bo kino zdaj prešel pod okrilje združenja Palazzo del Cinema – Hiša filma, ki so ga leta 2007 ustanovili društva, institucije in posamezniki s področja filma in ki se nahaja v Dvoru Darko Bratina na Travniku v Gorici, kjer delujejo še druge s filmom povezane ustanove, med katerimi je tudi mediateka »Ugo Casiraghi«. Vsaka od izmed teh ustanov se ukvarja z različnimi vidiki sedme umetnosti, kot so uporaba kinodvoran, izposoja avdiovizualnega gradiva, ohranjanje filmskih del z območja, didaktika, ustvarjanje scenarijev, produkcija in distribucija.

Nakup je omogočil prispevek v višini milijon in sto petdeset tisoč evrov, ki ga je Dežela Furlanija - Julijska krajina prek Občine Gorica namenila združenju Palazzo del Cinema – Hiša filma zaradi zanimanja deželne odbornice za kulturo in šport Tiziane Gibelli in njenega osebja ter pod vodstvom predsednika združenja Giuseppeja Longa in predsednika zveze Agis Franca Ossa Noserja.

»Po podatkih, ki jih je pred pandemijo objavil časnik Il Sole 24 Ore – navaja deželna odbornica za kulturo – je bila Gorica, sorazmerno s številom prebivalk in prebivalcev, prvo mesto v Italiji po obiskanosti kinodvoran. To je nedvomno pomenljiv podatek, toda nanj so nazadnje bistveno vplivale neizbežne težave edinega še delujočega kina v Gorici. Te težave pa so se povečale po omejitvah, ki so postale potrebne pri spopadanju s pandemijo COVID-19. Deželna uprava se je zato odločila ukrepati in je združenju Palazzo del Cinema – Hiša filma namenila milijon in sto petdeset tisoč evrov za nakup Kinemaxa. Ukrep ni samo omogočil preživetja stvarnosti, ki je za Gorico že več kot sto let pomembna stalnica, pač pa je tudi strateškega pomena za kulturni dogodek GO!2025.«

»Zahvaljujem se Deželi in zlasti odbornici Gibelli za izkazano tankočutnost in za zapolnitev vrzeli pri obravnavanju drugih goriških občin. – je dejal goriški župan Rodolfo ZibernaNe gre namreč samo za kinematograf, temveč za pomembno zbirališče in mesto kulturnega ustvarjanja, ki je bistven tudi zaradi čezmejne vloge, ki za evropsko prestolnico kulture ni cilj, temveč postojanka.«

»Ta dosežek – poudarja Franco Oss Noser, predsednik medregijske zveze Agis – nazorno kaže, kako je mogoče z izvajanjem aktivnih politik pridobiti izjemne koristi za civilno in kulturno življenje skupnosti, ki želi biti sodobna. Ne gre spregledati ali podcenjevati tudi gospodarskega pomena ustanov, ki delujejo na področju zabave, ki jih je treba v vseh pogledih obravnavati kot podjetja, saj ne nazadnje prinašajo dodano vrednost območju, kjer delujejo. Zato je zveza AGIS vedno pozorna in pripravljena ne le ukrepati, ampak tudi pozvati javne uprave na vseh ravneh, da bodo upoštevale ta vidik, ki je prav tako pomemben, kot so avtoceste, hitri vlaki ali oskrba z energijo.«

Združenje Palazzo del Cinema – Hiša filma šteje med svoje ustanovne člane kulturno društvo »Sergio Amidei«, Univerzo v Vidmu – Dams Gorizia, društvo »Kinoatelje«, Deželo Furlanijo - Julijsko krajino, ki je nadomestila Goriško pokrajino, podjetje Transmedia s.r.l. ter družbi Arch production s.r.l. in Transmedia production. Nedavno sta se med člane vključili tudi Občina Gorica in medregijska zveza Agis. Podjetje Transmedia s.r.l. bo ohranilo operativno vlogo pri upravljanju kinematografskega programa.

Kino se nahaja v zgodovinski stavbi iz 19. stoletja, nekdanji orožarni avstrijske vojske, zgrajeni leta 1922 za varietejske predstave. Od leta 1930 so jo uporabljali tudi kot kino, ki je pozneje prevzelo ime Cinema Vittoria. Njegovo redno delovanje je bilo prekinjeno šele med drugo svetovno vojno in se je obnovilo ob koncu vojne. Oktobra 1991 je podjetje Transmedia s.r.l. prevzelo upravljanje kinematografa in na željo predsednika Borisa Perica stavbo tudi odkupilo, celotni prostor pa sčasoma preuredilo z obsežnimi naložbami in tako mestu zagotovilo funkcionalen multipleks v koraku s časom. Leta 2003 so kino preimenovali v Kinemax Gorizia.

Boris Peric, predsednik podjetja Transmedia s.r.l., je posebno ponosen na izid: »Ta dogodek pomeni priznanje, ki ga je javna uprava izkazala o kulturni vrednosti tridesetletnega dela, ki ga je naše zasebno podjetje opravilo za Gorico. Z lastnimi sredstvi smo želeli obvarovati kulturno in kinematografsko središče v jedru mesta. To je tudi vrhunec neutrudnega potovanja, ki se je porodilo iz naše želje po ustvarjanju podjetniške dejavnosti, ki bi vključevala tudi kulturno vizijo. V preteklih letih smo vlagali, da bi oživili vizijo in projekt, ki sta se spremenila v izjemno sestavljeno resničnost, ki jo danes predstavlja Hiša filma.«

Lastništvo stavbe bo ob sodelovanju javnosti, ki zagotavlja njeno neodtujljivost in jo varuje pred morebitno spremembo namembnosti, omogočilo, da bodo dvorane Kinemaxa še naprej ponujale pomembne dejavnosti italijansko-slovenski skupnosti, pa tudi razne pobude v podporo medkulturnemu dialogu. Kinematografsko stičišče celotnega območje Gorice, Nove Gorice in Šempetra pri Gorici bo tako postalo skupni imenovalec mesta, ki bo z Novo Gorico leta 2025 prva čezmejna evropska prestolnica kulture.


FRANCO GIRALDI: PRIPOVEDOVALEC MEJE

Franco Giraldi (1931–2020), režiser, rojen v Komnu leta 1931 slovenski materi in očetu iz Istre, je v svoje filme znal na edinstven način vnesti nepozabno izkušnjo meje, ki jo je predstavil kot eksistencialni kraj, figuro kulturnega miljeja in filmskega diskurza.
Kot predstavnik srednjeevropske kulture je poskrbel za ekranizacijo kakovostnih literarnih del Quarantotti Gambinija, Stuparicha in Veglianija, ki se dotikajo različnih časovnih obdobij ter pogledov na obmejno življenje. Tako kot drugi intelektualci tistega časa je znal doživeto pripovedovati o izjemnem, a hkrati tudi turbulentnem križišču, meji na jugovzhodnem delu dežele Furlanije-Julijske krajine.
Pobuda bo v treh terminih ponudila triptih, ki se je v zgodovino zapisal pod imenom »trilogija meje«, katero sestavljajo celovečerni filmi Rdeča vrtnica (1974), Šolsko leto (1977) in Meja (1996). Tem se pridružuje še kratki dokumentarni film Kras (1960), pričevanje neprecenljive zgodovinske in kulturne vrednosti, ki je dolga leta veljal za izgubljenega.
Filme bodo uvedli strokovnjaki in poznavalci Giraldijeve kinematografije.

FRANCO GIRALDI: PRIPOVEDOVALEC MEJE

Petek, 17. marec ob 20:30 — Kinemax Gorica
LA ROSA ROSSA | RDEČA VRTNICA (1973, 93')

Uvod v film bo prispeval Luciano De Giusti
(univerzitetni profesor, avtor knjige Franco Giraldi, lungo viaggio attraverso il cinema, Kaplan, Torino, 2006)

 

Po 1. svetovni vojni grof Paolo Balzeri, nekdanji general avstro-ogrske vojske, obišče svojega bratranca Zaccario Piera de Faralia in njegovo ženo Ines, ki živita v Kopru in katera ni videl že trideset let. Med obiskom mu na dan privrejo številni spomini. Najprej se spomni na rdečo vrtnico, ki jo je neznano dekle vsak dan postavljalo v grofovo sobo, ko je bil še mlad častnik. Nekega dne general zasači služkinjo Basilio medtem, ko je v njegovi sobi pustila rdečo vrtnico, a kmalu zatem umre. Ali je bila ona tista, ki mu je pred leti izkazovala naklonjenost?

Petek, 24. marec ob 20:30 — Kinemax Gorica
UN ANNO DI SCUOLA | ŠOLSKO LETO (1977, 120)
Slovenski podnapisi

Uvod v film bo prispeval Alessandro Cuk
(novinar in filmski kritik, avtor knjige La trilogia istriana nel cinema di Franco Giraldi, Venezia, Alcione Editore, 2021)

 

Tik pred začetkom 1. svetovne vojne se Edda z Dunaja preseli v Trst, da bi obiskovala gimnazijo in se nato lahko vpisala na študij psihologije. Je edino dekle v razredu. Modernost in nekonformizem se soočata s tradicijo ter dekadenco in Giraldi se tu poigrava z dvema svetovoma, zgodovinskim in psihološkim.

PRED FILMOM
IL CARSO | KRAS (1960,11)
Slovenski podnapisi

Pretresljiv kratki dokumentarni film Kras, režijski prvenec režiserja »meje« Franca Giraldija, je posvečen njegovemu domačemu okolju. Odrastel je sicer v Trstu, a rodil se je v kraškem zaledju, v Komnu. Giuseppe Pinori – kasnejši direktor fotografije Nannija Morettija, Marca Tullia Giordane, bratov Taviani – skozi nepozabne podobe ovekoveči težko vsakodnevno delo ribičev in kmetov majhne vasi Santa Croce / Sveti Križ. Gre za hitro propadajoča vas, stisnjeno med Titovo Jugoslavijo in pobočji, ki gledajo na Tržaški zaliv. Callisto Cosulich, takrat že uveljavljen tržaški kritik, ki je tudi emigriral v Rim, je prispeval vezno besedilo. Ta dragocen liričen kratki film, posnet med božičnimi prazniki let 1959, najavlja poetiko režiserja v zrelih letih in nam pripoveduje o deželi, ki ni radodarna do ljudi in njihovega dela, ki je vpeta med morje in nebo, pa čeprav daleč od predstave, ki jo imamo o njej danes.

Petek, 31. marec ob 20:30 — Kinemax Gorica
LA FRONTIERA | MEJA (1996, 107)

Uvod bo prispeval Paolo A. D'Andrea (Cinemazero)

 

 

Gre za vzporedno zgodbo dveh mladih Dalmatincev: habsburški častnik Emidio Orlich v zimi 1916 dezertira, da bi se skupaj z Italijani boril proti Avstriji; poleti 1941 pa se poročnik italijanske vojske Franco Velich vrne na svoj rojstni otok, ki je istočasno tudi rojstni kraj Emidia. Tja se vrne kot italijanski častnik, ki okreva po bitkah v Severni Afriki. Otok, ki je spadal pod Jugoslavijo, je sedaj zasedla italijanska vojska in Franco to doživlja z nelagodjem. Med bivanjem na otoku pride v konflikt z Emidijevo mamo in nečakinjo, katere zgodbo mu je v prejšnji vojni pripovedoval Simeone, moder starec, ki na trenutno situacijo gleda odmaknjeno, a z le malo upanja. Film obravnava vprašanje identitete kot nekaj nasilno vsiljenega.

PRED FILMOM, v sodelovanju z PILGRIM FILM
DOC PORTRAIT: FRANCO GIRALDI (2014,30)
režija Luciano De Giusti

Dokumentarec rekonstruira najpomembnejše trenutke filmskega ustvarjanja Franca Giraldija. Dotakne se ključnih obdobij režiserjevega življenja: njegovo otroštvo na Krasu, leta šolanja v Trstu, odhod v Rim, vajeništvo pri nekaterih velikih režiserjih, prvenca v vestern žanru, uspeh v italijanski komediji, pa tudi njegovih najbolj intimnih in osebnih filmov. Filmsko pripovedovanje je obogateno s pričevanji sodelavcev in življenjskih popotnikov.

VSI DOGODKI SO BREZPLAČNI

>>> FLAYER <<<


PRIHAJA ODDELEK POSVEČEN STRIPOM!

MANGA, STRIPI, GRAFIČNI ROMANI... V MEDIATEKO PRIHAJA NOV ODDELEK!

Z veseljem ti sporočamo, da med novosti tega leta 2023 imamo novorejn oddelek posvečen svetu stripa.

Med prvimi novosti vam priporočamo dva stripa, ki sta zaslavela v zanjih letih!

Prvi manga, ki se je zaključil s 34. številkami, je hvaljeni ATTACK ON TITAN (Napad velikanov) Hajimeja Isayame. Zgodba se odvija v alternativnem svetu, kjer je bila človeška rasa uničena zaradi prihoda velikanov, ki napadajo in ubijajo ljudi. Življenje mladega Erena Jaegerja bomo spremljali v zvezkih, ki bodo bralca postopoma čustveno destabilizirali.
 a

Drugi manga, ki trenutno je še v teku, je MY HERO ACADEMIA (Akademija herojev) Koheija Horikoshija. V svetu, kjer biti superjunak je popolnoma normalno, roditi se brez posebnih moči je resnična nesreča. Izuku Midoriya bo moral pridobiti supermoč in čeprav se podvig zdi nemogoč, bo nekdo na koncu opazil njegove sposobnosti in... no, pridi v mediateko in izposodi si strip!


PRIHAJA MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA

Od decembra mediateka ponuja novo storitev vsem uporabnikom: medknjižnična izposoja in dostava dokumentov.

Sledi pravilnik:

MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA

Če uporabnik, prijavljen v naši knjižnici, potrebuje gradivo, ki obravnava kinematografske, avdiovizualne in/ali fotografske vsebine, slednje pa ni na voljo v okoliških knjižnicah, mu ga lahko zaposleni v knjižnici Mediateca.GO »Ugo Casiraghi« zlahka priskrbijo.

Medknjižnična izposoja ne zajema avdiovizualnega gradiva (DVD-jev, Blu-ray diskov …).

Izposoja je običajno brezplačna, nekatere knjižnice pa za storitev zaračunajo stroške. Uporabnik bo o tem pravočasno obveščen.

Navodila za uporabnike

Prošnje za prejem gradiva sprejemamo le po elektronski pošti (info@mediateca.go.it). Uporabniki morajo v prošnji navesti naslednje podatke:
• osebne podatke, svoj kontakt in številko knjižnične izkaznice
ter
• podatke o knjigi, ki jo želijo prejeti (avtorja, naslov, založbo, leto izdaje).

Uporabniki si lahko izposodijo največ tri knjige naenkrat, pri čemer rok izposoje določi knjižničar.

Če uporabnik naslovi prošnjo na knjižnice, ki ne nudijo brezplačne izposoje, mora sam poravnati poštnino.

Če njegovi prošnji ni mogoče ugoditi, bo uporabnik o tem obveščen po elektronski pošti.

Zaposleni v knjižnici bodo uporabnika obvestili, ko bo naročeno gradivo na voljo. Gradivo lahko prevzame največ sedem dni po prejemu obvestila. Rok izposoje velja od prispetja gradiva v knjižnico.

Po poteku roka izposoje knjižnica vrne gradivo tudi v primeru, da ga uporabnik ni prevzel, pri čemer mora slednji vsekakor poravnati morebitne stroške.

Uporabnik lahko prošnjo za izposojo prekliče kadarkoli. Če je ob preklicu knjižnica uporabniku že poslala naročeno gradivo, mora slednji poravnati morebitno poštnino.

Uporabnik mora spoštovati pogoje izposoje in je osebno odgovoren v primeru izgube ali poškodbe izposojenega gradiva.

Uporabnik mora gradivo vrniti v predvidenem roku. Če uporabnik ne upošteva predvidenih rokov, za določen čas ne bo mogel koristiti storitev, ki jih ponuja mediateka.

Navodila za knjižnice / mediateke

Dokumentarno gradivo, hranjeno v knjižnici Mediateca.GO »Ugo Casiraghi«, je na voljo vsem italijanskim knjižnicam / mediatekam.
Izposoja gradiva je brezplačna za vse knjižnice, ki tudi same nudijo brezplačno izposojo.

Rok izposoje je 30 dni od prispetja gradiva v knjižnico. Če gradivo ni bilo rezervirano, lahko rok izposoje podaljšate še za 15 dni.

Knjižnica, ki je zaprosila za gradivo, prevzema vso odgovornost zanj. Če izgubi ali vrne poškodovano gradivo, bo morala nabaviti novo.

Naročeno gradivo bo dostavljeno po pošti kot priporočena pošiljka. Na enak način bomo gradivo vrnili.
Prošnje za prejem gradiva sprejemamo le po elektronski pošti (info@mediateca.go.it).
Če želite prejeti gradivo iz Casiraghijevega sklada, se obrnite na Goriško državno knjižnico: bs-ison.prestitointerbibliotecario@beniculturali.it

DOSTAVA DOKUMENTOV

Knjižnica zagotavlja dostavo gradiva, ki je v njeni lasti. Uporabniki lahko zaprosijo za dostavo celotne publikacije ali za del le-te (npr. za članek iz periodičnih publikacij, esej, poglavje iz knjige ali prispevek v zborniku).

Storitev je namenjena italijanskim knjižnicam in uporabnikom, ki so prijavljeni v Deželni sistem mediatek Furlanije Julijske krajine.

Če nek članek oz. esej ni na voljo v knjižnicah v deželi FJK, ga bo uporabnik prejel v elektronski obliki.

Dostava dokumentov poteka v skladu z veljavno zakonodajo o avtorskih pravicah (do 15 % posamezne knjige oz. periodične publikacije). Dokumenti so na voljo izključno za študijske in raziskovalne namene ter so za osebno uporabo.

Dostava poteka izključno v elektronski obliki, in sicer po elektronski pošti.

Vaše prošnje bomo obravnavali v najkrajšem možnem času.

Storitev ni na voljo za profitne osebe in organizacije.

Glede na posebnost naše ustanove bomo sprejemali samo prošnje za dokumente, vezane na kinematografijo ter avdiovizualno in fotografsko gradivo.

Navodila za uporabnike

Prošnje za prejem gradiva sprejemamo le po elektronski pošti (info@mediateca.go.it). Uporabniki morajo v prošnji navesti naslednje podatke:
• osebne podatke, svoj kontakt in številko knjižnične izkaznice
ter
• podatke o dokumentu, ki ga želijo prejeti v digitalni obliki (avtorja, naslov, založbo, leto izdaje ali naslov članka / številke strani).

Če knjižnica, ki nam posodi gradivo, zahteva povračilo stroškov za skeniranje in pošiljanje, stroške krije uporabnik.

Uporabnik bo po elektronski pošti obveščen, če je gradivo na voljo, nakar bo prejel kopijo naročenega gradiva v digitalni obliki.

Vsak uporabnik lahko zaprosi za dostavo dokumentov največ trikrat na teden.

Navodila za knjižnice / mediateke

Za knjižnice in mediateke je storitev brezplačna, saj je knjižnica Mediateca.GO »Ugo Casiraghi« vključena v sistem medknjižnične izposoje.

Prošnje za prejem gradiva sprejemamo le po elektronski pošti (info@mediateca.go.it). Vsaka prošnja mora vsebovati podatke, ki omogočajo identifikacijo iskane publikacije (avtorja, naslov, založbo, leto izdaje, številke strani, ki jih potrebujemo).

Naročenega gradiva ne pošiljamo v papirnati obliki, po faksu ali priporočeni pošti.


SPOMINI V SUPER8

SPOMINI V SUPER8

HOME MOVIE DAY 2022

Dan posvečen zbiranju družinskih in amaterskih filmov

Mediateka.GO “Ugo Casiraghi”
Hiša filma – Travnik (Gorica)
TOREK, 20. DECEMBRA 2022 – OB 18. URI

Frame trga Sant'Antonio, Gorica. Pustna povorka iz leta 1984.

Možno je, da so v vsaki hiši »skriti« – v podstrešju, v kakšnem prtljažniku, v predalu ali v starem pekaču za piškote – stari filmi v formatih 8mm in Super8 (ali v drugih formatih: 16 mm, 9,5 mm itd.). Ti stari filmi, ki so jih posneli naši starši ali naši
dedi, verjetno ohranjajo spomine našega otroštva.

Če je danes še mogoče vzeti v roke in občudovati stare fotografije se v veliki večini primerov ne moremo več videti v družinskih ali amaterskih filmov brez tveganja, da bi jih za vedno uničili. Tudi lastništvo starega in delujočega projektorja ni dovolj, da se zgodi "čudež": projekcija po toliko letih lahko povzroči zlom filma in izgubo posnetka.

NE MEČITE STRAN VAŠE “FILME”!
PRINESI JIH V MEDIATEKO: POSKRBILI BOMO ZA NJIH!


CIKEL SLOVENSKIH FILMOV V HIŠI FILMA

Projekcija filma Tržaške prikazni, o besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča

Kinoatelje prireja v goriški Hiši filma cikel slovenskega filma. V kinu Kinemax bomo tri zaporedne četrtke ob 20.30 na ogled postavili svežo slovensko produkcijo kratkih filmov, dokumentarni film Tržaški prikazni ter restavrirano in digitalizirano slovensko klasiko Ne čakaj na maj. Filmi bodo opremljeni z italijanskimi podnapisi in bodo predvajani ob gostovanju filmskih ekip.

V četrtek, 17. novembra, bo prvi na sporedu dokumentarec Tržaške prikazni, o besedah in vetru v življenju Dušana Jelinčiča (2022) v režiji Dušana Moravca. Gre za retrospektivo literarnih del Dušana Jelinčiča, pisatelja, novinarja, alpinista in zavednega tržaškega Slovenca. Film je svojevrsten sprehod po čisto posebnem Trstu in ponuja nabor potencialnih odgovorov, zakaj naj bi Dušan upravičeno veljal za najuspešnejšega, najverjetneje tudi največkrat nagrajenega slovenskega pisatelja med alpinisti oziroma alpinista med pisatelji. Pri snemanju filma je sodeloval tudi Kinoatelje. V goste prihajajo protagonist, pisatelj Dušan Jelinčič, scenarist Robi Šabec, režiser Dušan Moravec ter producent in direktor fotografije Matjaž Mrak.

Večer v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom, Narodno in študijsko knjižnico in Hišo filma. Več o dogodku.

Projekcija filma Ne čakaj na maj

Naslednji četrtek, 24. novembra, sledi sveže digitalizirana in digitalno restavrirana kopija slovenske klasike Ne čakaj na maj (1957) Františka Čapa. Celovečerni igrani film je nadaljevanje filma Vesna. Protagonisti so v tej romantični komediji že študenti, ki se med zimskimi počitnicami skupaj odpravijo v gorski hotel. Film odlikujejo odlična igra, duhoviti zapleti in topel humor. Vedri posnetki, polni prikritih hrepenenj, so bili za slovensko kinematografijo, ki je v tistem času izpostavljala vojne teme, prava osvežitev. Čapovi filmi so pomembne mojstrovine takratnega časa, ki nas nagovarjajo še danes.

Film bo prvič prikazan z italijanskimi podnapisi, večer pa bo še dodatno obogaten z gostovanjem Nerine Kocjančič, vodje promocije in distribucije pri Slovenskem filmskem centru.

Večer v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom in Hišo filma. Več o dogodku.

Cikel slovenskega filma bomo sklenili v četrtek, 1. decembra, z večerom sveže slovenske produkcije kratkih filmov. Vabljeni v našo družbo!


CINE-KINO

Nova sezona na spored ponovno prinaša svetovne filmske uspešnice s slovenskimi podnapisi, ki sledijo datumom mednarodnih izidov.

Tokrat si bodo obiskovalci goriškega kina Kinemax lahko ogledali tri Disneyjeve filme. Med novembrom in decembrom se bodo zvrstili:
- od 10. novembra dalje: Črni panter: Wakanda za vedno
- od 24. novembra dalje: Čudežni svet (sinhroniziran v slovenščino)
- od 15. decembra dalje: Avatar: Pot vode

V letu 2023 bodo sledili še drugi sveži naslovi svetovne filmske produkcije. Kopije ponujenih filmov s slovenskimi podnapisi ali sinhroniziranih animiranih filmov v Gorici so prav tiste, ki se bodo predvajale tudi v slovenskih kinematografih. Naša ponudba sledi načinu podajanja filmskih vsebin, kot počnejo na Južnem Tirolskem, kjer imajo tamkajšnja manjšina in prebivalci možnost ogleda enakih filmov kot obiskovalci kinodvoran v Avstriji in Nemčiji, in si jih tako ogledati tudi v svojem jeziku.

Projekt CINE-KINO:

Z izbiro zgoraj omenjenih filmov želi projekt povabiti v kino predvsem mlade in družine ter jim ponuditi priložnost, da uživajo ob spremljanju zgodb svojih junakov na velikem platnu. Tovrstna ponudba vsebin je zaživela že marca 2022, v kinu pa pravijo, da jo želijo nadaljevati z namenom, da bi se še bolj povezalo prebivalce Gorice in Nove Gorice ter dokazalo, da je mestno območje, ki ga sestavljata mesti na meji, resnično eno samo.

Projekt, ki ga organizirata Združenje Palazzo del cinema-Hiša filma in Kinemax, sledi ideji Evropske prestolnice 2025 in istočasno želi ponovno oživeti goriško mestno središče.


ČEZMEJNI FILMSKI FESTIVAL POKLON VIZIJI 2022


Prvi Poleti

Približuje se 23. edicija čezmejnega filmskega festivala Poklon viziji, ki ga Kinoatelje organizira v sodelovanju s številnimi partnerji v sedmih mestih Slovenije in dežele Furlanije-Julijske krajine.

Začenjamo s pestrim programskim sklopom Prvi Poleti, ki bo potekal med 13. in 14. oktobrom na novogoriški Mostovni. Platforma za razvijanje novih filmskih govoric bo prinesla več kot 30 svežih, inovativnih in eklektičnih kratkih filmov vseh žanrov, tako domače kot svetovne produkcije. V vlogi mladih kuratorjev so se tokrat preizkusili tudi študentje Akademije umetnosti Univerze v Novi Gorci in Univerze v Vidmu – Dams Cinema, ki bodo predstavili dela sovrstnikov, za katera menijo, da so najbolj izrazito zaznamovala aktualno čezmejno študentsko produkcijo.

Obeta se predavanje režiserke Urške Djukić, ki nam bo razkrila izkušnjo razvijanja svoje kratke večkrat nagrajene, animirano-dokumentarne mojstrovine Babičino seksualno življenje. Zavrteli bomo jagodni izbor iz festivala kratkega filma Fekk. Del spremljevalnega programa je umetniška instalacija o antropocentrizmu M_cro in multimedijski performans skupine Hybrida s poklonom Pierpaolu Pasoliniju ob stoti obletnici njegovega rojstva. Celoten program na tej povezavi.

Retrospektiva - Helke Misselwitz

Med 16. in 21. oktobrom bo na čezmejnem filmskem festivalu Poklon viziji v fokus postavljen obsežen opus nemške režiserke Helke Misselwitz, ki deluje kot nekakšna kronika obdobja pred padcem berlinskega zidu in vsemu, kar je sledilo v življenju prebivalcev Nemške demokratične republike.

Svečana podelitev nagrade Darko Bratina bo potekala v nedeljo, 16. oktobra, ob 18.00 v goriški Hiši filma s projekcijo filma Po zimi pride pomladPred tem bomo na vodenem sprehodu med Novo Gorico in Gorico razkrivali zanimive kotičke vzdolž meje, ki so navdihnili številne filmarje. Dobimo se ob 14.30 na Trgu Evrope, sprehod z ogledom filmskih lokacij in pogovorom z gosti se bo zaključil ob 17.00 v ulici Raštel. Obrazec za prijavo na sprehod najdete tukaj.

Na celodnevni mojstrski delavnici pod mentorstvom Helke Misselwitz, ki se bo v ponedeljek, 17. oktobra, odvila v Kulturnem domu v Novi Gorici, se nam bo pridružil tudi pisatelj in filmski zgodovinar Claus Löser. Osvetlil nam bo delovanje državnega filmskega studia Nemške demokratične republike DEFA, ki je produciral režiserkine filme vse do propada NDR. Poleg njenih kratkih filmov iz serije KINOBOX bo prikazan tudi njen igrani celovečerni prvenec HerzprungObrazec za prijavo na brezplačni dogodek najdete tukaj.

V torek, 18. oktobra, gostujemo v tržaškem Gledališču Miela, kjer je med drugim na programu Tuja Odra, film o reki, ki izvira na Češkem in se izliva v Baltik ter tvori skoraj dvesto kilometrov meje med Poljsko in Nemčijo; ni le tok, pač pa tudi zgodovina.

V sredo, 19. oktobra, se filmska karavana seli v Ljubljano v Slovensko kinoteko. V filmu Kosovni odpadki na programu ob 18.00 želi režiserka prikazati vzhodnoberlinski punkovski bend, ki bobna na smeti, in tako govoriti o potrebi po družbenih spremembah, ko je zgodovina še enkrat prehitela film in je padec zidu spremenil ne le njeno delo, pač pa tudi njene protagoniste. Sledi njen drugi celovečerni igrani film Angelček, za katerega je bila nagrajena tudi na filmskem festivalu v San Sebastianu.

V četrtek, 20. oktobra, gostujemo v Špietru, letošnjo edicijo pa zaključujemo v petek, 21.oktobra, v kinu Visionario v Vidmu, kjer bo med drugimi na ogled tudi dokumentarec Kdo se boji črnega moža in portret Helga Paris, fotografinja, posvečen eni najpomembnejših fotografij NDR. Celoten progam.


KRONIKE PREKINJENEGA ČASA. KRIZA, SPOMINI IN PREPOROD

Kronike prekinjenega časa. Kriza, spomini in preporod

Pandemija je bila družbena travma, ki nas je zaprla v nekakšen mehurček prekarnosti in negotovosti v prihodnost, kjer je bil čas ustavljen. Spremenila pa je tudi izkušnjo bivanja in nas prisilila v izolacijo od skupnih prostorov, ki so nenadoma postali zapuščeni. Nekateri smo te dogodke doživljali kot nekaj novega, kar je vabilo k oddihu in intimnemu ali družinskemu razmisleku, za druge, predvsem mlade, pa je bila to prava travma, z vsem občutkom tesnobe in dezorientiranosti, ki ju s seboj prinese vsaka travmatična situacija.

Zato se nam je zdelo pomembno, da se lahko skupaj pogovarjamo o teh vprašanjih in o učinkih, ki jih je ta pandemija povzročila v fizičnem, čustvenem, kulturnem in družbenem življenju.

Ta razmišljanja bosta predstavila dva zelo različna filma: Molecole Andree Segreja in Niente di sbagliato Davideja Barlettija in Gabrieleja Giannija.

11. oktober 2022 – ob 20.30 uri – Kinemax Gorica – PROST VSTOP

Molecole (2020), režija: Andrea Segre

Med februarjem in aprilom 2020 je Andrea Segre ostal blokiran v Benetkah, rojstno mesto svojega očeta Ulderica. Režiser, ki že več let živi v Rimu, je delal v tem obdobju na gledališkem in filmskem projektu o velikih ranah Benetk: turizem in visoka voda. Med snemanjem je virus zaustavil vse dejavnosti, mesto se je izpraznilo. S filmsko kamero je beležil spremembe, doma pa je brskal po predalih in našel očetove posnetke. V filmu se prepletajo družinski posnetki in današnja pričevanja ljudi, ki pripovedujejo o odnosu med mestom in vodo ter hkrati razkrivajo pogled na nepričakovano praznino, ki je zaznamovala Benetke in velik del sveta na začetku leta.

18. oktober 2022 – ob 20.30 uri – Kinemax Gorica – PROST VSTOP

Nulla di sbagliato (2021), režija: Davide Barletti in Gabriele Gianni

V času pandemije so 300 učenkam in dijakom zaupali dnevnike, skozi katere lahko razkrivajo pomen minevajočega časa. Nekateri dobijo majhno videokamero, da o sebi nadaljujejo pogovor doma, kjer individualni prostor ostaja spalnica, nedostopna svetu odraslih. Njihove muke, izpovedi in sanje postanejo etape na potovanju, ki se izmenjujejo z razmišljanji sošolcev v razredu in velikimi malimi dogodivščinami vsakdanjega življenja, zaznamovanega z izolacijo.

Pregled predstavljajo Cristina Bertogna, Mario Gravino, Denis Rocchi
(psihoanalitiki italijanskega psihoanalitičnega društva) in Združenje Palazzo del
Cinema - Hiša filma, pod pokroviteljstvom Beneškega centra za psihoanalizo in v
sodelovanju z goriškim Kinemaxom.


POLETNI URNIK

POLETNI URNIK

 

Spominjamo, da je prišel v veljavo poletni urnik.
Študijska soba in izposoja ter vračanje gradiva bosta aktivni samo popoldne od 15. do 19. ure.