FILMSKO UMETNOST JE MOGOČE REŠITI: GORICA BO OBVAROVALA SVOJE KINEMATOGRAFE

Filmsko umetnost je mogoče rešiti: Gorica bo obvarovala svoje kinematografe

Združenje Palazzo del Cinema – Hiša Filma je ob finančni podpori Dežele Furlanije - Julijske krajine ter koordinaciji Občine Gorica in medregijske zveze AGIS odkupilo kinematograf Kinemax, edini kino, ki še obratuje v mestu. Namen pobude je zaščita kinematografskega sektorja za zagotovitev prihodnosti ene najpomembnejših kulturnih dediščin v goriški pokrajini. Občina Gorica skupaj z združenjem AGIS vstopa med člane združenja Palazzo del Cinema – Hiša Filma, ki se pripravlja na preoblikovanje v fundacijo v pričakovanju leta 2025, ko bosta Nova Gorica in Gorica prva čezmejna evropska prestolnica kulture.

Pobuda, ki bo nedvomno utrla pot številnim drugim, je prvič združila javne ustanove, združenja iz sektorja in zasebna podjetja s skupnim ciljem: preprečiti propad kinematografije na krajevni ravni. Dežela Furlanija - Julijska krajina, Občina Gorica, medregijska zveza Agis (ki povezuje Furlanijo - Julijsko krajino, Trentinsko - Zgornje Poadižje in Benečijo) in družba Transmedia s.r.l. so združile moči, da bi rešile goriške dvorane Kinemax – edine, ki še obratujejo v mestu in so jih močno prizadele razmere med pandemijo in po pandemiji, ki so, kot je znano, povzročile krizo v vsem filmskem sektorju.

Da bi zaščitili eno najpomembnejših kulturnih dediščin goriške pokrajine, bo kino zdaj prešel pod okrilje združenja Palazzo del Cinema – Hiša filma, ki so ga leta 2007 ustanovili društva, institucije in posamezniki s področja filma in ki se nahaja v Dvoru Darko Bratina na Travniku v Gorici, kjer delujejo še druge s filmom povezane ustanove, med katerimi je tudi mediateka »Ugo Casiraghi«. Vsaka od izmed teh ustanov se ukvarja z različnimi vidiki sedme umetnosti, kot so uporaba kinodvoran, izposoja avdiovizualnega gradiva, ohranjanje filmskih del z območja, didaktika, ustvarjanje scenarijev, produkcija in distribucija.

Nakup je omogočil prispevek v višini milijon in sto petdeset tisoč evrov, ki ga je Dežela Furlanija - Julijska krajina prek Občine Gorica namenila združenju Palazzo del Cinema – Hiša filma zaradi zanimanja deželne odbornice za kulturo in šport Tiziane Gibelli in njenega osebja ter pod vodstvom predsednika združenja Giuseppeja Longa in predsednika zveze Agis Franca Ossa Noserja.

»Po podatkih, ki jih je pred pandemijo objavil časnik Il Sole 24 Ore – navaja deželna odbornica za kulturo – je bila Gorica, sorazmerno s številom prebivalk in prebivalcev, prvo mesto v Italiji po obiskanosti kinodvoran. To je nedvomno pomenljiv podatek, toda nanj so nazadnje bistveno vplivale neizbežne težave edinega še delujočega kina v Gorici. Te težave pa so se povečale po omejitvah, ki so postale potrebne pri spopadanju s pandemijo COVID-19. Deželna uprava se je zato odločila ukrepati in je združenju Palazzo del Cinema – Hiša filma namenila milijon in sto petdeset tisoč evrov za nakup Kinemaxa. Ukrep ni samo omogočil preživetja stvarnosti, ki je za Gorico že več kot sto let pomembna stalnica, pač pa je tudi strateškega pomena za kulturni dogodek GO!2025.«

»Zahvaljujem se Deželi in zlasti odbornici Gibelli za izkazano tankočutnost in za zapolnitev vrzeli pri obravnavanju drugih goriških občin. – je dejal goriški župan Rodolfo Ziberna – Ne gre namreč samo za kinematograf, temveč za pomembno zbirališče in mesto kulturnega ustvarjanja, ki je bistven tudi zaradi čezmejne vloge, ki za evropsko prestolnico kulture ni cilj, temveč postojanka.«

»Ta dosežek – poudarja Franco Oss Noser, predsednik medregijske zveze Agis – nazorno kaže, kako je mogoče z izvajanjem aktivnih politik pridobiti izjemne koristi za civilno in kulturno življenje skupnosti, ki želi biti sodobna. Ne gre spregledati ali podcenjevati tudi gospodarskega pomena ustanov, ki delujejo na področju zabave, ki jih je treba v vseh pogledih obravnavati kot podjetja, saj ne nazadnje prinašajo dodano vrednost območju, kjer delujejo. Zato je zveza AGIS vedno pozorna in pripravljena ne le ukrepati, ampak tudi pozvati javne uprave na vseh ravneh, da bodo upoštevale ta vidik, ki je prav tako pomemben, kot so avtoceste, hitri vlaki ali oskrba z energijo.«

Združenje Palazzo del Cinema – Hiša filma šteje med svoje ustanovne člane kulturno društvo »Sergio Amidei«, Univerzo v Vidmu – Dams Gorizia, društvo »Kinoatelje«, Deželo Furlanijo - Julijsko krajino, ki je nadomestila Goriško pokrajino, podjetje Transmedia s.r.l. ter družbi Arch production s.r.l. in Transmedia production. Nedavno sta se med člane vključili tudi Občina Gorica in medregijska zveza Agis. Podjetje Transmedia s.r.l. bo ohranilo operativno vlogo pri upravljanju kinematografskega programa.

Kino se nahaja v zgodovinski stavbi iz 19. stoletja, nekdanji orožarni avstrijske vojske, zgrajeni leta 1922 za varietejske predstave. Od leta 1930 so jo uporabljali tudi kot kino, ki je pozneje prevzelo ime Cinema Vittoria. Njegovo redno delovanje je bilo prekinjeno šele med drugo svetovno vojno in se je obnovilo ob koncu vojne. Oktobra 1991 je podjetje Transmedia s.r.l. prevzelo upravljanje kinematografa in na željo predsednika Borisa Perica stavbo tudi odkupilo, celotni prostor pa sčasoma preuredilo z obsežnimi naložbami in tako mestu zagotovilo funkcionalen multipleks v koraku s časom. Leta 2003 so kino preimenovali v Kinemax Gorizia.

Boris Peric, predsednik podjetja Transmedia s.r.l., je posebno ponosen na izid: »Ta dogodek pomeni priznanje, ki ga je javna uprava izkazala o kulturni vrednosti tridesetletnega dela, ki ga je naše zasebno podjetje opravilo za Gorico. Z lastnimi sredstvi smo želeli obvarovati kulturno in kinematografsko središče v jedru mesta. To je tudi vrhunec neutrudnega potovanja, ki se je porodilo iz naše želje po ustvarjanju podjetniške dejavnosti, ki bi vključevala tudi kulturno vizijo. V preteklih letih smo vlagali, da bi oživili vizijo in projekt, ki sta se spremenila v izjemno sestavljeno resničnost, ki jo danes predstavlja Hiša filma.«

Lastništvo stavbe bo ob sodelovanju javnosti, ki zagotavlja njeno neodtujljivost in jo varuje pred morebitno spremembo namembnosti, omogočilo, da bodo dvorane Kinemaxa še naprej ponujale pomembne dejavnosti italijansko-slovenski skupnosti, pa tudi razne pobude v podporo medkulturnemu dialogu. Kinematografsko stičišče celotnega območje Gorice, Nove Gorice in Šempetra pri Gorici bo tako postalo skupni imenovalec mesta, ki bo z Novo Gorico leta 2025 prva čezmejna evropska prestolnica kulture.

by Petra

FRANCO GIRALDI: PRIPOVEDOVALEC MEJE

Franco Giraldi (1931–2020), režiser, rojen v Komnu leta 1931 slovenski materi in očetu iz Istre, je v svoje filme znal na edinstven način vnesti nepozabno izkušnjo meje, ki jo je predstavil kot eksistencialni kraj, figuro kulturnega miljeja in filmskega diskurza.
Kot predstavnik srednjeevropske kulture je poskrbel za ekranizacijo kakovostnih literarnih del Quarantotti Gambinija, Stuparicha in Veglianija, ki se dotikajo različnih časovnih obdobij ter pogledov na obmejno življenje. Tako kot drugi intelektualci tistega časa je znal doživeto pripovedovati o izjemnem, a hkrati tudi turbulentnem križišču, meji na jugovzhodnem delu dežele Furlanije-Julijske krajine.
Pobuda bo v treh terminih ponudila triptih, ki se je v zgodovino zapisal pod imenom »trilogija meje«, katero sestavljajo celovečerni filmi Rdeča vrtnica (1974), Šolsko leto (1977) in Meja (1996). Tem se pridružuje še kratki dokumentarni film Kras (1960), pričevanje neprecenljive zgodovinske in kulturne vrednosti, ki je dolga leta veljal za izgubljenega.
Filme bodo uvedli strokovnjaki in poznavalci Giraldijeve kinematografije.

FRANCO GIRALDI: PRIPOVEDOVALEC MEJE

Petek, 17. marec ob 20:30 — Kinemax Gorica
LA ROSA ROSSA | RDEČA VRTNICA (1973, 93')

Uvod v film bo prispeval Luciano De Giusti
(univerzitetni profesor, avtor knjige Franco Giraldi, lungo viaggio attraverso il cinema, Kaplan, Torino, 2006)

Po 1. svetovni vojni grof Paolo Balzeri, nekdanji general avstro-ogrske vojske, obišče svojega bratranca Zaccario Piera de Faralia in njegovo ženo Ines, ki živita v Kopru in katera ni videl že trideset let. Med obiskom mu na dan privrejo številni spomini. Najprej se spomni na rdečo vrtnico, ki jo je neznano dekle vsak dan postavljalo v grofovo sobo, ko je bil še mlad častnik. Nekega dne general zasači služkinjo Basilio medtem, ko je v njegovi sobi pustila rdečo vrtnico, a kmalu zatem umre. Ali je bila ona tista, ki mu je pred leti izkazovala naklonjenost?

Petek, 24. marec ob 20:30 — Kinemax Gorica
UN ANNO DI SCUOLA | ŠOLSKO LETO (1977, 120)
Slovenski podnapisi

Uvod v film bo prispeval Alessandro Cuk
(novinar in filmski kritik, avtor knjige La trilogia istriana nel cinema di Franco Giraldi, Venezia, Alcione Editore, 2021)

Tik pred začetkom 1. svetovne vojne se Edda z Dunaja preseli v Trst, da bi obiskovala gimnazijo in se nato lahko vpisala na študij psihologije. Je edino dekle v razredu. Modernost in nekonformizem se soočata s tradicijo ter dekadenco in Giraldi se tu poigrava z dvema svetovoma, zgodovinskim in psihološkim.

PRED FILMOM
IL CARSO | KRAS (1960,11)
Slovenski podnapisi

Pretresljiv kratki dokumentarni film Kras, režijski prvenec režiserja »meje« Franca Giraldija, je posvečen njegovemu domačemu okolju. Odrastel je sicer v Trstu, a rodil se je v kraškem zaledju, v Komnu. Giuseppe Pinori – kasnejši direktor fotografije Nannija Morettija, Marca Tullia Giordane, bratov Taviani – skozi nepozabne podobe ovekoveči težko vsakodnevno delo ribičev in kmetov majhne vasi Santa Croce / Sveti Križ. Gre za hitro propadajoča vas, stisnjeno med Titovo Jugoslavijo in pobočji, ki gledajo na Tržaški zaliv. Callisto Cosulich, takrat že uveljavljen tržaški kritik, ki je tudi emigriral v Rim, je prispeval vezno besedilo. Ta dragocen liričen kratki film, posnet med božičnimi prazniki let 1959, najavlja poetiko režiserja v zrelih letih in nam pripoveduje o deželi, ki ni radodarna do ljudi in njihovega dela, ki je vpeta med morje in nebo, pa čeprav daleč od predstave, ki jo imamo o njej danes.

Petek, 31. marec ob 20:30 — Kinemax Gorica
LA FRONTIERA | MEJA (1996, 107)

Uvod bo prispeval Paolo A. D'Andrea (Cinemazero)

Gre za vzporedno zgodbo dveh mladih Dalmatincev: habsburški častnik Emidio Orlich v zimi 1916 dezertira, da bi se skupaj z Italijani boril proti Avstriji; poleti 1941 pa se poročnik italijanske vojske Franco Velich vrne na svoj rojstni otok, ki je istočasno tudi rojstni kraj Emidia. Tja se vrne kot italijanski častnik, ki okreva po bitkah v Severni Afriki. Otok, ki je spadal pod Jugoslavijo, je sedaj zasedla italijanska vojska in Franco to doživlja z nelagodjem. Med bivanjem na otoku pride v konflikt z Emidijevo mamo in nečakinjo, katere zgodbo mu je v prejšnji vojni pripovedoval Simeone, moder starec, ki na trenutno situacijo gleda odmaknjeno, a z le malo upanja. Film obravnava vprašanje identitete kot nekaj nasilno vsiljenega.

PRED FILMOM, v sodelovanju z PILGRIM FILM
DOC PORTRAIT: FRANCO GIRALDI (2014,30)
režija Luciano De Giusti

Dokumentarec rekonstruira najpomembnejše trenutke filmskega ustvarjanja Franca Giraldija. Dotakne se ključnih obdobij režiserjevega življenja: njegovo otroštvo na Krasu, leta šolanja v Trstu, odhod v Rim, vajeništvo pri nekaterih velikih režiserjih, prvenca v vestern žanru, uspeh v italijanski komediji, pa tudi njegovih najbolj intimnih in osebnih filmov. Filmsko pripovedovanje je obogateno s pričevanji sodelavcev in življenjskih popotnikov.

VSI DOGODKI SO BREZPLAČNI

>>> FLAYER <<<

by Petra

PRIHAJA ODDELEK POSVEČEN STRIPOM!

MANGA, STRIPI, GRAFIČNI ROMANI... V MEDIATEKO PRIHAJA NOV ODDELEK!

Z veseljem ti sporočamo, da med novosti tega leta 2023 imamo novorejn oddelek posvečen svetu stripa.

Med prvimi novosti vam priporočamo dva stripa, ki sta zaslavela v zanjih letih!

Prvi manga, ki se je zaključil s 34. številkami, je hvaljeni ATTACK ON TITAN (Napad velikanov) Hajimeja Isayame. Zgodba se odvija v alternativnem svetu, kjer je bila človeška rasa uničena zaradi prihoda velikanov, ki napadajo in ubijajo ljudi. Življenje mladega Erena Jaegerja bomo spremljali v zvezkih, ki bodo bralca postopoma čustveno destabilizirali.
 a

Drugi manga, ki trenutno je še v teku, je MY HERO ACADEMIA (Akademija herojev) Koheija Horikoshija. V svetu, kjer biti superjunak je popolnoma normalno, roditi se brez posebnih moči je resnična nesreča. Izuku Midoriya bo moral pridobiti supermoč in čeprav se podvig zdi nemogoč, bo nekdo na koncu opazil njegove sposobnosti in... no, pridi v mediateko in izposodi si strip!

by Petra