Življenje Giovannija Francesca Griona (1933–2017), ki so ga vsi poznali kot Gianfranca, je bilo delavno, bogato in tesno povezano s skupnostjo Koprivnega, kjer se je rodil, odraščal, živel in ostal kraju zvest vse življenje.
Strojni tehnik v ladjedelnici Fincantieri v Tržiču je imel vedno poseben dar za načrtovanje in izdelavo najrazličnejših stvari iz vseh vrst materialov. Gianfranco je bil praktičen človek z izjemnimi ročnimi spretnostmi, kar je podedoval tudi njegov sin Stefano, hkrati pa je bil ustvarjalen in umetniško navdihnjen, kar je prenesel na hčerko Lorello. Pisal je pesmi in otroške pesmice v furlanščini. Prevajal je otroške pravljice, med drugim Gjat cui stivaj, ki je bila izdana leta 2017. Ljubil je furlansko glasbo, pesmi in plese. Sodeloval je pri ustanovitvi pevskega zbora Cjantôrs tal nom di Maria in bil vrsto let najprej umetniški vodja, nato pa predsednik (1988–2010) Folklorne skupine Koprivnega, ki jo je leta 1929 ustanovil njegov oče Michele in po katerem skupina od leta 1999 nosi ime.
Po zgledu svojega očeta, ki je vse življenje deloval z namenom »spominjati se in na dostojen način počastiti vse tiste, ki so bili ustvarjalci etično-kulturnega izročila Koprivnega«, je tudi Gianfranco nadaljeval isto poslanstvo. Že v petdesetih letih je, oborožen s kamero, začel snemati gostovanja in nastope Folklorne skupine Koprivnega. Kamor koli je skupina odšla s svojimi melodijami, pesmimi in furlanskimi plesi – od Alžirije do Švice, od Francije do Združenih držav Amerike, od Nizozemske do Grčije, od Portugalske do Romunije – je Gianfranco vedno snemal. Snemal je, ker je zanj beleženje krajev, nastopov ali preprostih trenutkov družabnosti pomenilo, da se nikoli ne pozabi ljudi in doživetij. Pomenilo mu je pustiti sled skupne poti s skupino, ki jo je imel za svojo razširjeno družino. Predvsem pa je pomenilo ohraniti pričevanje o furlanski kulturi za tiste, ki bodo prišli za njim.
Avdiovizualna zapuščina, ki jo je za seboj pustil Gianfranco Grion, obsega številne filmske trakove in magnetofonske posnetke, nastale med letoma 1954 in 2009, deloma tudi v sodelovanju z ženo Annamario Marini (1935–2022). Ne gre zgolj za dragocen arhiv podob Folklorne skupine Koprivnega, temveč tudi za raznoliko zbirko drobcev zgodovine lokalnega izročila, Koprivnega in njegove lastne družine. Ohranjati in vrednotiti ta fond danes pomeni nadaljevati delo in poslanstvo Gianfranca, pa tudi njegovega očeta. Pomeni pokazati veličino mikrozgodovine človeka, skupnosti in folklorne skupine, ki jo je Grion skorajda videl nastajati, k njenemu razvoju pomembno prispeval in bil nanjo vedno ponosen. S tem skupina postaja nepogrešljiv del širše zgodovinske podobe.
VSEBINE ARHIVA GRION
Filmska dediščina obsega skoraj 75 ur posnetega gradiva in 200 minut zvočnih posnetkov, shranjenih pretežno na filmskih trakovih (8 mm in Super 8) ter magnetnih nosilcih (VHS, VHS-C in U-matic). Gradivo zajema obdobje od leta 1954, ko je skupina gostovala v Neaplju na Festival delle Nove Muse, pa do leta 2009, ko so se zaključila praznovanja ob 80. obletnici ustanovitve same skupine. Živahnost barv in kakovost posnetkov dajeta temu arhivu izjemen zgodovinsko-kulturni pomen v okviru regionalnega folklornega izročila.
Srce arhiva Grion predstavljajo posnetki gostovanj in nastopov Folklorne skupine Koprivnega »Michele Grion« v Italiji (41) in v tujini (22), pa tudi posnetki dogodkov v skupnosti Koprivnega, filmski utrinki počitnic s prijatelji, prizori iz vsakdanjega življenja družine Grion (10) ter nastopi Folklorne skupine »Primavera«, ki jo je Gianfranco Grion ustanovil z namenom vzgoje mladih plesalcev, ki so se kasneje pridružili glavni skupini (5).
Med vsemi elementi, ki jih arhiv vsebuje, izstopa posnetek iz avgusta 1959, ki prikazuje gostovanje skupine v Winterthurju (Švica). Film ne prikazuje le izbrane nastope mladih plesalcev, temveč tudi izjemne posnetke gorskih pokrajin, skozi katere je potekalo celotno potovanje, med njimi tudi prizor slapov na reki Ren. Posebej izstopa tudi živahnost podob v filmu povorke po ulicah Belluna ter poznejši nastop skupine na odru 1. Festival del Folklore Veneto, ki je potekal 1. septembra 1968, skupaj s Folklorno skupino »Federico Angelica« iz Aviana. Ikoničen je tudi posnetek nastopa z dne 27. avgusta 1989 v Sangre de Cristo Arts Center Theater v mestu Pueblo (Colorado), v sklopu druge turneje skupine po Združenih državah Amerike. V tem filmu, ki ga je posnela Gianfrancova soproga Anna Maria, so ovekovečeni navdušenje, karizma in predvsem talent številnih članov skupine, na katere je bil Gianfranco vedno izjemno ponosen.
Simonetta Menossi
